8 Ahovska Olimpijada Wikipedija Prosta Enciklopedija

ahovska olimpijada se je odvijala na Bledu od 25. oktobra do 11. novembra 2002. Slovenija je bila organizator ahovske olimpijade prvi, e v bivi SFR Jugoslaviji pa so bile tri: leta 1950 v Dubrovniku (danes Hrvaka ), 1972 v Skopju ( Republika Makedonija ) in 1990 v Novem Sadu ( Srbija ).

Galerija. Vidi. Izvori. Vanjske poveznice. ahovska olimpijada Bled 2002. ahovska olimpijada je ahovsko natjecanje koje slubeno organizira FIDE od 1927. i odrava se svake parne godine. Prije Prvog svjetskog rata ponekad se odravala i svake godine.

Prva olimpijada za slijepe odrana je 1958. u njemakom gradu Meschedeu. U Medulinu je 1972. odrana 4. olimpijada slijepih. Hrvatska reprezentacija slijepih ahista (Nikola Dragun, Milutin aki, Vlatko Marendi, Marko Bari) prvi put je nastupila 1992. na 9. olimpijadi u Palma de Mallorci i dijelila 68. mjesto.

ahovska olimpijada 1928. ahovska olimpijada 1930. ahovska olimpijada 1931. ahovska olimpijada 1933. ahovska olimpijada 1935. ahovska olimpijada 1937. ahovska olimpijada 1939. ahovska olimpijada 1950. ahovska olimpijada 1952. ahovska olimpijada 1954. ahovska olimpijada 1956. ahovska olimpijada 1958. ahovska olimpijada 1960.

U Dubrovniku je 1950. odigrana IX. ahovska olimpijada, a hrv. ahist B. Rabar bio je najuspjeniji igra (9 bodova iz 10 partija). Na toj olimpijadi igralo se figurama koje je skicirao A. Maurovi, a izradio drvotokar Vjekoslav Jakopovi.

Hrvatski ahovski savez Wikipedija. Sadraj. sakrij. Poetak. Povijest. ahovska olimpijada. Svjetsko prvenstvo. Svjetski kup. Europsko prvenstvo. Pregled reprezentativnih nastupa. Brzopotezni ah. FIDE ljestvica - najbolji igrai. Dopisni ah. Problemski ah. Hrvatski potezi. Publikacije. Ostalo. Amatersko svjetsko prvenstvo.

Podkategorije. Ta del kategorije ima 10 naslednjih podkategorij, od skupno 10. 09. 11. ahovska olimpijada (1 K, 1 S) 12. ahovska olimpijada (1 K, 1 S) 13. ahovska olimpijada (1 K, 1 S) 14. ahovska olimpijada (1 K, 1 S) 15. ahovska olimpijada (1 K, 1 S) 16. ahovska olimpijada (1 K, 1 S) 35. ahovska olimpijada (1 K, 1 S)

ah kao sport. Iako je ah zastupljen u sportskim dijelovima mnogih novina diljem svijeta, ipak nije priznat ni ubrojen u olimpijske sportove. Unato tome FIDE je danas lan Meunarodnog olimpijskog odbora i potuje njegova pravila. To znai da bi ah mogao postati olimpijski sport u budunosti, iako veina strunjaka smatra da se to nee dogoditi.

ahovska olimpijada je ahovsko natjecanje koje slubeno organizira FIDE od 1927. i odrava se svake parne godine. Prije Prvog svjetskog rata ponekad se odravala i svake godine. Takoer pojavio se i niz "neslubenih" nizova ahovskih olimpijada koje su zaustavljene 1976. godine.

olimpijada (grki , Olympis), u antikoj Grkoj, razdoblje od etiri godine, razmak izmeu dviju uzastopnih Olimpijskih igara. Unutar olimpijade godine su oznaavane rednim brojem od prve do etvrte, a Igre su se odravale u prvoj godini.

ah se spominje kao "nepotena igra" zajedno s kartama, kockama i pjesmama. Sveenici ( glagoljai) su tada nosili oruje, zalazili u gostionice, trgovali, "kockali" i sl. Takve zabrane "kocke" ponavljale su se vie puta u raznim europskim zemljama; prva potjee jo iz XI. st.

ahovska olimpijada se je odvijala od 20. maja do 4. junija 2006 v Torinu v Italiji. Tekmovanje je imelo 13 kol po vicarskem sistemu. Moki del tekmovalcev je tekmoval na 4 deskah (dve rezervi), medtem ko je enski del igral na 3 deskah (ena rezerva). Na mokem turnirju je 147 ekip, na enskem pa 108 ekip.

Wikipedija [vikipedja] ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisoev prostovoljcev z vsega sveta. Vsebuje geselske lanke v ve kot 300 razlinih jezikih in njihovih razliicah, sponzorira pa jo nepridobitna Fundacija Wikimedia. Zajema tradicionalne enciklopedine teme, obenem pa slui tudi kot almanah in zbornik.

skrij. Uvod. Spremembe pravil. Slovenska reprezentanca. Rezultati. Odprti turnir. enski turnir. Opombe in reference. Zunanje povezave. 38. ahovska olimpijada je potekala od 12. do 25. novembra 2008 v Dresdnu v Nemiji . Na olimpijadi je sodelovalo 126 ekip na odprtem turnirju in 111 na enskem turnirju. Spremembe pravil.

Olimpija (grki , Olympa ), starogrko kultno mjesto posveeno Zeusu i Heri, u Elidi na sjeverozapadnom Peloponezu, Grka. Arheoloki nalazi (grobnice i naselje iz mikenskoga doba) svjedoe da se ondje ve od XI. st. pr. Kr. ustanovljuju kultovi mjesnih heroja i tuje veliko ensko boanstvo (Geja, Temida).

36. ahovska olimpijada je potekala od 14. do 31. oktobra 2004 v Calvii na Malorki ( Baleari) v paniji. Udeleenih je bilo 129 mokih ekip (761 igralcev) in 87 enskih ekip (344 igralk) iz 125 drav (panija ima kot domain tri moke in dve enski ekipi).

Wikipedija je prosta enciklopedija, ki jo soustvarjajo sodelavci z vsega sveta. Spletie je WikiWiki, kar pomeni, da lahko preprosto s klikom na povezavo uredi, ki jo najdemo na vseh straneh Wikipedija vsakdo, skupaj z vami, kadarkoli ureja katerikoli lanek. Wikipedija postaja z vsakim dnem bolj uporabno ter uporabljeno orodje, tako pri strokovni kot pri domai uporabi.

2019, 2021, 2022. Letalnica bratov Goriek (tudi: Letalnica, Velikanka, Velikanka bratov Goriek) je letalnica in najveja izmed osmih naprav v Nordijskem centru Planica, zgrajena je bila leta 1969. Skonstruirana je bila po nartih bratov Vlada in Janeza Gorika in po njima poimenovana. Na tej letalnici je bilo postavljenih 28 svetovnih ...

Samova plemenska zveza. 623658. O ozemeljskem obsegu plemenske zveze v smereh proti severu, jugu in vzhodu so mnenja deljena. Status. Samova plemenska zveza je pogosto oznaena za dravo, vojvoda Samo pa je v frankovskih virih oznaen za kralja; v resnici pa ni lo toliko za pravo dravo, ampak bolj za plemensko zvezo. Glavno mesto.

Canadair Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways. S5-AAL CRJ900 Adria CPH. Letalska druba je bila ustanovljena marca 1961 kot Adria Aviopromet z bazo na Zagrebkem letaliu z nizozemskimi posadkami drube KLM. Prvi komercialni let je bil opravljen v avgustu 1961 z letalom Douglas DC-6B.

Religija je igrala pomembno vlogo v zgodovini Slovenije. Razni popisi so skozi as sledili spremembam v verovanju Slovencev. Dravni popis leta 1991 je pokazal, da je 71,6 % Slovencev katolianov, za 14,6 % Slovencev je podatek neznan, 4,2 % Slovencev na vpraanje ni elelo odgovoriti, preostanek se je izrekel za pripadnike manjih ...

15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije, ki jo je po izteku mandata 14. slovenske vlade Janeza Jane sestavil mandatar Robert Golob.Koalicijo poleg Gibanja Svoboda sestavljajo e Socialni demokrati in Levica.Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v dravnem zboru, 1. junija 2022, v asu prehranske in energetske draginje kot posledice ruske invazije na Ukrajino.